APR 14

Glavoboli in migrene

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno-žilna motnja z nejasno kompleksno patofiziologijo s centralno in periferno komponento delovanja v trigeminožilnem sistemu. Pojavlja se v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren do hud glavobol, ki je običajno enostranski. Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo in zvok. Migrenski napad je sestavljen iz različnih faz, za katere pa ni nujno, da so vedno in vse prisotne. Poznamo dve glavni različici migrene, migreno brez avre in migreno z avro ter mnoge manj pogoste vrste.

Migrena je ena najpogostejših oblik glavobola, ki se pojavlja pri 6-7% moških in 15-­18% žensk.

Manj pogost, vendar najbolj boleč tip glavobola pa je Hortonov oz. cluster glavobol. Pri tem mesto bolečine zajema prvi in drugi veji 3-vejnega živca (n. trigeminus). Po karakterju gre za pulzirajočo, pekočo in enostransko bolečino. Glavobol se začne nenadoma, brez opozorila. Pojavlja se na obdobja, ki so lahko različno dolga; pri nekaterih bolnikih so povezana z letnim časom. Značilno jo solzenje, rdečina očesa, povešena očesna veka, izcedek iz nosu, znojenje obraza. Napad traja 60-90 min, lahko se pojavi večkrat na dan, tudi ponoči. Sledi lahko tudi obdobje, ko se glavobol več mesecev ne pojavi.

Normobarični pogoji ne omogočajo oksigenacijo krvi v takšni meri kot je to zagotovljeno v hiperbarični kisikovi komori. Zaradi tega terapija pod povišanim tlakom v hiperbarični komori pripomore k ponovnemu oženju žil v možganih, ki se med migreno razširijo. Hiperbarični kisik ovira tudi kemične bolečinske poti in tako zmanjša migrensko bolečino. Več kot očitno je, da kisik spremenjeno aktivnost prizadetih možganskih delov ponovno vrne v normalno stanje, saj blaži otekline možganskega tkiva.